27 zanimivih dejstev o beljakovinah

1. Beljakovine s tujko imenujemo tudi proteini. Beseda izvira iz grške besede proteios, ki pomeni “prvi” ali “na prvem mestu”. Izraz so prvič uporabili leta 1883, ko so beljakovine oz. proteine videli kot najpomembnejše hranilo.

2. Leta 2010 je 20-letni športnik Ben Pearson želel povečati svoj vnos beljakovin, da bi pridobil na mišični masi. Na žalost nihče ni vedel, da ima redko genetsko okvaro, ki je njegovemu telesu preprečevala razgrajevati beljakovine. Povečan vnos beljakovin je v njegovem telesu povišal vrednosti amoniaka, kar je povzročilo zatekanje in smrt.

3. Rastlinske beljakovine vsebujejo v primerjavi z živalskimi manj metionina, aminokisline, ki je tesno povezana z rakavimi obolenji in staranjem.

4. Beljakovine so, tako kot ogljikovi hidrati in maščobe, makrohranilo. Makrohranila so hranila, ki telesu dovajajo kalorije oziroma energijo. 1 gram beljakovin vsebuje 4 kalorije (tako kot 1 gram ogljikovih hidratov). 1 gram maščobe vsebuje 9 kalorij. Edina druga snov, ki vsebuje kalorije, je alkohol – a tega ne štejemo med makrohranila, ker ga ne potrebujemo za preživetje.

5. Dolgo je veljalo, da potrebujemo za zadosten vnos beljakovin uživati živila živalskega izvora (meso, mlečne izdelke, jajca). Naši predniki so verjeli, da z uživanjem živali hkrati zaužijejo tudi njeno fizično moč. Takšen sloves se je živalskih beljakovin držal vse do danes in šele v zadnjem času se z napredovanjem znanosti to mnenje počasi spreminja.

6. Življenjska doba večine beljakovin v naših celicah je dva dni ali manj. To pomeni, da opravlja določena beljakovina v celici svojo funkcijo samo kratek čas, preden jo razgradi in odstrani celični metabolizem. Beljakovine v hrani (tudi v prehranskih dodatkih) se aktivirajo šele v našem telesu: naša prebava jih najprej razgradi na aminokisline, iz teh pa naše telo tvori nove aktivne beljakovine.

7. Lase sestavlja beljakovina keratin, ki ima spiralno obliko. Ta beljakovina vsebuje žveplene vezi in več žveplenih vezi kot ima, bolj skodrani so lasje.

8. Večji, daljši in bolj zreli stroka fižola vsebujejo več beljakovin. Zreli sojini stroki vsebujejo od vseh stročnic največ beljakovin, kar 40 % glede na maso.

9. Bučna in sončnična semena vsebujejo 33 gramov beljakovin na 100-gramsko porcijo. Ste vedeli, da so z beljakovinami bogate tudi peške lubenice? Vsebujejo nekaj manj kot 28 gramov na 100 gramov.

10. Ameriško združenje za prehrano nedvomno trdi, da vsebujeta vegetarijanska in veganska prehrana dovolj beljakovin ter hkrati več vitaminov, mineralov in prehranskih vlaknin. Primerni sta za vse, vključno s športniki, nosečnicami in odraščajočimi otroki.

11. Luksemburg je ena najmanjših držav na svetu, a njegovi prebivalci pojejo največ mesa na osebo. Vsako leto poje prebivalec Luksemburga približno 136 kg govedine. Na drugem mestu so ZDA s 125 kg na osebo letno. Na tretjem mestu so naši sosedi Avstrijci, kjer povprečna oseba poje 121 kg na leto.

12. V Indiji jedo najmanj mesa, tam povprečni prebivalec na leto poje samo 3 kg mesa. Sledita Bangladeš s 4 kg na osebo letno in Kongo s 4,5 kg.

13. Beljakovine imajo lahko bizarna imena. Obstaja na primer ledvična beljakovina Pikachurin, ki so jo poimenovali po Pokémon karakterju, Pikachuju.

14. Brez beljakovine albumina bi celotno človeško telo zateklo.

15. Kazein je glavna beljakovina v mleku in mlečnih izdelkih, predstavlja približno 80% vseh beljakovin v mleku. Kravje mleko vsebuje 300% več kazeina kot človeško in v veliko osebah sproža alergični odziv. Vse več ljudi zato kravje mleko nadomešča z rastlinskimi napitki, ki imajo hkrati še vedno relativno visok delež beljakovin.

16. Beljakovina v moški spermi vpliva na ženske možgane, da se sproži ovulacija.

17. Telesne potrebe po beljakovinah so vedno stvar debate. Uradna priporočila pravijo, da naj bi beljakovine predstavljale okrog 10-35% kaloričnega vnosa na dan. 80-kilogramski moški naj bi na primer potreboval vsaj 80 gramov beljakovin na dan.

18. Človeško telo vsebuje okrog 100 000 različnih tipov beljakovin. Telo potrebuje beljakovine za rast, obnovo in izvajanje praktično vsake kemijske reakcije v telesu.

19. Beljakovine v telesu so številnih oblik in velikosti. Najenostavnejše beljakovine izgledajo kot mali vlakci z veliko vagončki v ravni vrsti. Vsak “vagon” je osnovna enota beljakovine, imenovana aminokislina. Vse različne vrste beljakovin v telesu imajo eno skupno lastnost: sestavljene so iz največ 20 različnih aminokislin.

20. Popolne beljakovine so beljakovine, ki vsebujejo vseh devet esencialnih aminokislin. Dolgo je veljalo, da so popolne samo živalske beljakovine, danes pa vemo, da obstaja cel kup popolnih rastlinskih beljakovin. Med njimi so “najbolj popolne” beljakovine iz soje, graha in konoplje.

21. Pomanjkanje beljakovin vodi v zelo resne zdravstvene težave, a je na srečo praktično nemogoče. Pojavi se lahko samo, kadar oseba ne zaužije dovolj kalorij, na primer v nekaterih afriških državah.

22. Beljakovine so sestavni del čisto vsake celice v telesu, brez njih ni življenja. Edina bolj prisotna snov v telesu je voda. Približno 18-20% telesne teže predstavljajo beljakovine.

23. Beljakovine nasitijo, zato so obroki z beljakovinami bolj nasitni in pomagajo pri ohranjanju idealne telesne teže. Že samo zmanjšanje deleža maščobe v obroku (s 35 na 20%) in povišanje deleža beljakovin (s 15 na 30%) vodi v izgubo in ohranjanje optimalne teže. To lahko enostavno storimo tako, da smutiju dodamo merico Sunwarrior riževih beljakovin.

24. Uživanje preveč beljakovin je škodljivo. Preveč beljakovin pomeni stres za ledvice in jetra, ker te trdo delajo za presnovo beljakovin in predelavo njihovih ostankov. Prevelik vnos beljakovin lahko povzroči tudi pridobivanje na odvečni telesni teži.

25. Beljakovine opravljajo v človeškem telesu številne funkcije. Beljakovina rodopsin v očeh nam na primer pomaga videti svetlobo. Hemoglobin v rdečih krvničkah prenaša kisik od pljuč do vseh celic v telesu in iz njih odnaša odpadne snovi, kot je ogljikov dioksid. Veriga kemijskih reakcij, ki vključuje različne beljakovine, omogoča strjevanje krvi. Poleg tega beljakovine telesu dajejo strukturo, nadzirajo telesne procese, varujejo pred tujki in boleznimi, ohranjajo stalno notranje okolje in nam dajejo energijo.

26. Živalske beljakovine so bolj podobne človeškim, zato je meso dolgo veljalo za najboljši vir beljakovin. Žal nosijo živalske beljakovine s seboj vedno tudi nezdrave nasičene maščobe in holesterol, vse več raziskav pa potrjuje, da živalske beljakovine prav zaradi podobnosti človeškim spodbujajo rast tumorjev in razrast rakavih celic.

27. Beljakovine so odgovorne za prehranske alergije. Struktura beljakovin lahko v telesu povzroči imunski odziv, zaradi česar pride do zatekanja, srbečice ali drugih simptomov. Veliko ljudi je na primer alergičnih na gluten, beljakovino v pšenici in drugih žitaricah.

Napisala: Eva Žontar, uni.dipl.biologinja in svetovalka za rastlinsko prehrano

Izvedite več v intervjuju z nutricionistko Jeleno Dimitrijević.

Intervju z Jeleno