Razlika med vitaminom C in askorbinsko kislino

Vitamin C je najverjetneje prvi v vrsti, na katerega pomislimo, ko nekdo omeni vitamine. V preteklosti so z njim pri pomorščakih preprečili skorbut, danes pa vemo, da poleg tega pomaga tudi pri krepitvi imunskega sistema, deluje kot antioksidant, ohranja kožo mlajšo, lepšo in bolj zdravo. 

Ljudje vitamina C ne ustvarjamo sami, zato ga moramo v telo nujno vnesti s prehrano. Največ ga najdemo v sadju in zelenjavi, lahko pa ga uživamo v obliki prehranskega dopolnila, kjer je bolj znan pod imenom askorbinska kislina. Askorbinska kislina je torej izoliran vitamin C, ki se ga potem lahko dodaja prehranskim dopolnilom, živilom, da se prepreči oksidacija ipd. 

Prehranska dopolnila pridejo v poštev predvsem pri ljudeh, ki potrebam po vitaminih in mineralih ne morejo pokriti z navadno prehrano. To je v današnjem času bolj pogosto, kot si morda mislimo. Le vprašajmo se, kolikokrat na teden smo pozorni, da na dan res pojemo vsaj 5 – 9 porcij sadja in zelenjave. Zaradi hitrega načina življenja in hitrih rešitev, tudi kar se obrokov tiče, se lahko hitro zgodi, da potrebnih hranil ne zaužijemo dovolj. Tu so nam potem v pomoč prehranska dopolnila. 

Kaj pomeni izraz askorbinska kislina?

Vitamin C so prvič kemijsko sintetizirali okrog leta 1930.  Izolirano obliko vitamina C so poimenovali z izrazom askorbinska kislina, ki odraža njegovo sposobnost, da preprečuje skorbut. Od takrat dalje potekajo raziskave o biorazpoložljivosti vitamina C iz prehrane v primerjavi z biorazpoložljivosjto vitamina C iz prehranskih dopolnil. 

Biorazpoložljivost vitamina C predstavlja razmerje med absorpcijo vitamina C v črevesju in njegovo nadaljnjo razpoložljivostjo pri presnovnih procesih v telesu. Vitamin C prehaja iz plazme v organe in ga v največjih koncentracijah najdemo v hipofizi, nadledvični žlezi in rumenem telesu. 

L- in D-askorbinska kislina

Obstajata dve obliki vitamina C, in sicer L in D. Oblika L je prisotna tako v naravni obliki vitamina C kot tudi v sintetizirani obliki askorbinske kisline. Je najboljša oblika vitamina C, ki jo lahko uživamo. L-askorbinsko kislimo uživamo naravno s sadjem, zelenjavo in polnovrednimi živili. Mnogo prehranskih dopolnil prav tako vsebuje to obliko. Vitamin C se po telesu prenaša preko dveh transporterjev in znano je, da oba transporterja lažje in boljše prenašata L-obliko vitamina C v primerjavi z D-obliko vitamina C. 

D-askorbinske kisline ne moremo najti v naravi. Kemijsko je enaka L-obliki, vendar se od nje razlikuje na molekulskem nivoju. Načeloma se je ne uporablja v dopolnilih, ker je telo ne more uporabiti in ni biološko aktivna. Načeloma se pri označevanju uporablja izraz askorbinska kislina, kjer je mišljeno L-askorbinsko kislino. 

Čeprav je kemijska oblika vitamina C enaka naravnemu, pa sadje in zelenjava vsebujeta še druga številna hranila in fitokemikalije, ki lahko vplivajo na biorazpoložljivost vitamina C. Njegovo absorpcijo najbolj poveča prisotnost bioflavonoidov. 

Ali je uživanje vitamina C s hrano bolj učinkovito kot s prehranskim dopolnilom?

Raziskave, ki so preverjale biorazpoložljivost vitamina C iz hrane v primerjavi s prehranskim dopolnilom, niso pokazale, da bi ena ali druga možnost pomenila pomembno viden večji privzem vitamina C v telo. Absorpcija vitamina C je odvisna od tega, koliko vitamina C je že v organizmu. Če ga je manj, se ga bo več absorbiralo, če ga je več, pa manj, saj telo raven vitamina C nenehno uravnava. Kljub temu, da je biorazpoložljivost vitamina C enaka, pa se vseeno priporoča, da dajemo poudarek na uživanju vitamina C s hrano, če se le da. Sadje in zelenjava nam namreč poleg vitamina C nudita še številna druga makro in mikrohranila ter fitokemikalije, ki nam prinesejo še dodatne zdravstvene koristi. Raven vitamina C v telesu je tako najboljši pokazatelj uživanja sadja in zelenjave.

Koristi vitamina C

Vitamin C je nujno potreben pri tvorbi kolagena, ki je odgovoren za zdravje kože, ko se staramo. Uživanje vitamina C zmanjša poškodbe, ki jih na koži povzroči pretirana izpostavljenost sončnim žarkom, prepreči pojav gub, izsušenost in uvelost kože ter popravi njen vsesplošni videz. Vitamin C pomaga tudi pri hitrejšem celjenju ran in vnetnih stanjih kože, kot je dermatitis. 

Uživanje zadostnih količin vitamina C je pomembno tudi pri zdravju oči in lahko pomaga pri bolj počasnem napredovanju sive mrene. Yonova-Doing in sod. (2016) so v svoji raziskavi ugotovili, da so tiste ženske, ki so uživale večje količine vitamina C, imele 33 % manjše tveganje za napredovanje sive mrene v primerjavi s tistimi, ki so uživale manj vitamina C.

Pomanjkanje vitamina C se kaže v simptomih, kot so krvaveče dlesni, pogosta pojavnost ran in vnetij, počasno in slabo celjenje ran, slabokrvnost in v skrajnem primeru skorbut. Premajhen vnos vitamina C se lahko odraža tudi v nekoliko slabšem imunskem sistemu, ki se kaže kot redni prehladi in pogostejši pojav bolezni, nizka raven energije, nesijoča, uvela in slaba koža (sploh na obrazu), krhki nohti, razcepljene konice ter bolečine v sklepih. 

Ker vitamina C ne moremo v telesu shraniti in se iz telesa izloči z urinom, v kolikor ga v telo po možnosti vnesemo preveč, je res pomembno, da se vsak dan spomnimo in poskrbimo za zadosten vnos, ne glede na to, ali se odločimo, da bomo to dosegli z zadostnim vnosom sadja in zelenjave ali z uživanjem prehranskega dopolnila. Ob zadostnem vnosu vitamina C nam bosta telo in zdravje hvaležna, mi pa se bomo boljše počutili in žareli. 

Napisala: Lucija Bratina, mag. inž. prehrane

Viri:

• https://sunwarrior.com/blogs/health-hub/natural-vitamin-c-versus-synthetic-vitamin-c
• https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3847730/ 
• https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/27016950/