Zakaj nujno potrebujemo vitamin D?

Jeseni dnevi postajajo krajši in noči vse daljše. Na poti v in iz službe nas večinoma spremlja že tema. Sonce vidimo bolj ali manj le skozi službena okna, mnoge zimske dni, ko nas objemata sivina in megla, pa tudi takrat ne. In vse to nosi svoje posledice. Če se jih zavedamo, lahko zmanjšamo potencialno škodo, ki si jo s takim načinom življenja lahko pridelamo.

Naše telo je sposobno D vitamin tvoriti samo, ko je z večjim delom izpostavljeno neposrednim močnim sončnim žarkom. Od tukaj izhaja tudi ime “sončni vitamin”. Za njegovo tvorjenje je potreben zunanji vpliv UVB žarkov, nekaj pa ga je možno zaužiti tudi preko hrane. D vitamin se v končni fazi spremeni v izjemno pomemben hormon, iz zgodovinskih razlogov pa ga še vedno uvrščamo med vitamine. D vitamin vpliva na veliko kemičnih procesov v telesu; receptor za D vitamin imajo skoraj vse celice od možganskih, živčnih do kostnih.

Pomanjkanje vitamina D  – pandemija pomanjkanja 

Eden od največjih problemov, vsaj v današnjem (modernem) okolju in v našem geografskem pasu, je zagotovo pomanjkanje vitamina D. Strokovnjaki ocenjujejo celo, da  gre za pandemijo pomanjkanja vitamina D. Pomanjkanje tega “sončnega” vitamina, ki je v resnici prohormon in se v telesu tvori v aktivno hormonsko obliko, nosi številne posledice za naše zdravje. Psihične in fizične, saj velja vitamin D za najpomembnejši regulator aktivnosti imunskega sistema, ki modificira funkcije približno 450 genov ter 4.500 funkcij imunskega sistema.

Pomanjkanje vitamina D ima lahko hude posledice za naš imunski sistem. Zaradi slabšega delovanja lahko pride do nihanja razpoloženja, depresije, različnih degerativnih ali kroničnih bolezni – revmatoidni artritis, luskavica, lupus, multipla skleroza, bolezni ščitnice in nenazadnje tudi rak.

Težava s pomanjkanjem vitamina D pa ni aktualna le v zimskih mesecih. Tudi v poletnih mesecih, vsaj v našem geografskem pasu, večinoma ne uspemo nadomestiti manjka vitamina D, ki ga predelamo čez leto. Od jeseni do spomladi (od oktobra do aprila) je nujno dodajanje tega pomembnega vitamina za vse starostne skupine!

Tudi, če smo zelo veliko zunaj na soncu in se mu izpostavljamo nezaščiteni (torej brez uporabe sončnih krem), brez oblačil, sončnih očal itd., manjka vitamina D večinoma ne nadomestimo. Izkušnje s strankami, ki so si vitamin D testirali, to redno potrjujejo. Kdor je v dvomu, naj začetek jeseni opravi testiranje vitamina D. Če bodo že takrat ravni vitamina D na spodnji meji, si lahko le predstavlja (ali še bolje, ponovno stestira), kakšne so te ravni pozimi (npr. februarja). Glede na vlogo, ki jo ima vitamin D v našem telesu, si tako nizkih ravni ne želimo.

D vitamin nujno potrebujemo, da se izogemo pomanjkanju in s tem posledic kot so:

• pogoste okužbe in slab imunski odziv,
• nihanje razpoloženja in depresije,
• slabi absorpciji kalcija in fosforja,
• avtoimunske bolezni.
• krhkost kosti in šibkost mišic,
• slabo zdravje zob,
• depresija in druge psihične težave,
• močno znojenje.

Kdo potrebuje dodajati D vitamin?

Najbolj rizične skupine za pomanjkanje vitamina D so:

• nosečnice in doječe matere,
• dojenčki in otroci mlajši od 5 let,
• starejši od 65 let,
• ljudje, s temnejšo kožo in
• vsi, ki so premalo izpostavljeni soncu,
• osebe s preveliko telesno težo,
• osebe, ki uživajo določena zdravila kot so kortikosteroidi, antikonvulzivi in določena zdravila za HIV,
• osebe, ki imajo težave z jetri, ledvicami ali črevesjem – kronova bolezen, celiakija ali cistična fibroza.

Kdaj nujno potrebujemo dodajati?

Nujno od jeseni do spomladi (od oktobra do konca maja), če nismo dovolj na soncu v pomladnih in poletnih meseci, pa skozi celo leto.

Simptomi pomanjkanja

Najpogostejši simptomi pomanjkanja vitamina D so tako splošni, da jih je v večini težko povezati s pomanjkanjem vitamina. Gre za “tihe” simptome, ki lahko vodijo do vedno večjih in resnejših težav oziroma bolezni.

Nekaj najpogostejših simptomov pomanjkanja:

• pridobivanje telesne teže,
• mišični krči in šibkost,
• težave s krvnim sladkorjem,
• dovzetnost za okužbe,
• izčrpanje in utrujenost,
• nižja vrednost kalcija,
• zmanjševanje kostne mase in zlomi.

Koliko vitamina D3 potrebujemo?

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) določa, da so dopustne zgornje količine dnevnega vnosa vitamina D (najvišji dopustni dnevni vnos iz vseh prehranskih virov; običajna hrana, prehranska dopolnila, obogatena živila) glede na starost:

• Za otroke od rojstva do enega leta starosti: 25ug (1000IU),
• od 1. do 10. leta starosti: 50ug (2000IU),
• od 11. leta naprej, vključno za nosečnice in doječe matere: 100ug (4000IU).

Za dojenčke in otroke se optimalna vrednost giblje med 400 in 1000 IU dnevno ter več pri večji starosti otroka.

Pri odraslih je priporočeno jemanje:

• ob pomanjkanju: za dvig vitamina D potrebujemo najmanj 4000 IU dnevno,
• za vzdrževanje potrebujemo najmanj 2000 IU dnevno.

Pri avtoimunih, kroničnih ali degerativnih boleznih pa se potrebe po D vitaminu spreminjajo.

Za določitev zadostne vsebnosti vitamina D izmerimo serumsko koncentracijo kalcidiola, ki kaže razpoložljivo zalogo v krvi in ne zalog v tkivih in maščobah.

Po slovenskih smernicah o prehranjevanju dojenčkov (od rojstva do 1. leta starosti), ki so bile na nacionalni ravni sprejete v letu 2010, se vitamin D po novem priporoča dodajati dojenčku že po prvem tednu po rojstvu. Odmerek je 400 internacionalnih enot (ie) dnevno, enako za dojene dojenčke kot dojenčke, ki dobivajo mlečno formulo. Zaščito z vitaminom D mora otrok dobivati vsak dan, priporočila pa so enaka tudi za celotno obdobje otroka in mladostnika. Razlog je pojavljanje rahitisa v otroškem obdobju in izogibanje sončnim žarkom zaradi strahu pred nevarnim kožnim rakom. Tudi nosečnicam in doječim mamam se svetuje vnos 4.000IU vitamina D3 dnevno. Če ste v dvomih, lahko svoje vrednosti predhodno pred dodajanjem tudi testirate.

Ljudje, ki živijo življenje na odprtem, sezonski delavci na poljih in uporabniki solarijev, ob zadostni izpostavitvi UVB žarkom ustvarijo povprečno 15 000 IE (enot) vitamina D na dan. Po testiranju so njihove ravni znašale med 53 do 64 μg/l. Znanost je potrdila, da je za optimalno zdravje, koncentracijo obščitniškega hormona PTH in absorpcijo kalcija, vrednost D vitamina okoli 50 μg/l. Določena spodnja kritična meja naših laboratorijev pa je 30μg/l.

Ob uporabi zaščitne kreme faktorja SPF 8 se zmanjša pretvorba D vitamina do kar 90%. Pri višjih faktorjih na primer SPF 30 in več, pa zmanjšamo tvorbo za kar 99%.

Kako dobiti dovolj vitamina D?

Obstajta le 2 zanesljiva vira vitamina D in to sta izpostavljanje sončnim žarkom, ki mora biti prisotno skozi celo leto in kot prehransko dopolnilo.

V sam vrh aktivnih prehranskih dopolnil spada večkrat nagrajeni Viridian, ki ima v svoji ponudbi enega najbolj zanesljivih in kvalitetnih dopolnil naravnega D vitamina, ki je pridobljen iz lišajev Lichen.  Lahko jih uživate:

• v obliki kapsul (manjša steklenička ali večja)
• v tekoči obliki za odrasle – steklenički s kapalko.
• v tekoči obliki za otroke – v obliki kapljic

Tekoča oblika ima dodano še malo naravnega pomarančnega olja, ki poskrbi za boljši okus, ki je všeč tudi otrokom. Katerega boste izbrali je le stvar osebne izbire – ali lajže uživate kapsulo ali v tekoči obliki. Izbirati je možno med dopolni za otroke ali odrasle. Viridian dopolnila si primerna za vse, tudi za vegane. Kapsule pa so popolnoma veganske iz rastlinske celuloze.

V kombinaciji z vitaminom K2 pa je na voljo dopolnilo Vitamin D3 s K2 odlične britanske znamke Vivo Life, ki prav tako vsebuje rastlinski vir vitamina D3, pridobljenega iz alg.

Avtorica: Katarina Katanec, mag. inž. prehrane

Viri: or-ca.si

Slike: Newsmobile, Sunwarrior