Zakaj rastlinske beljakovine?

Beljakovine so osnovni gradniki praktično vsake celice v našem telesu. Naše telo jih samo tvori iz aminokislin, ki jih lahko zaužijemo iz dveh glavnih virov – iz živil živalskega izvora ali iz živil rastlinskega izvora. Razširjeno prepričanje je, da samo živalske beljakovine lahko zadostijo potrebam našega telesa. Predvsem v športnih in fitneserskih krogih so rastlinske beljakovine dolgo veljale za nepopolne, ker naj ne bi vsebovale vseh esencialnih aminokislin. Več o tem, kaj beljakovine sploh so in zakaj jih potrebujemo, lahko prebereš tukaj.

Znanost in izkušnje številnih profesionalnih športnikov so dokazali, da lahko iz rastlinskih virov zaužijemo vse potrebne beljakovine v zadostnih količinah. Zdaj postaja čedalje bolj jasno, da gre resnica še korak dlje. Rastlinske beljakovine so v številnih pogledih boljše od živalskih.

Zakaj so rastlinske beljakovine boljše od živalskih?

Lažje prebavljive. Vsa živila živalskega izvora (meso, jajca, mlečni izdelki) so na splošno slabše prebavljiva od rastlinskih živil in v prebavilih ostajajo dlje časa. Dodaten bonus rastlinskih virov beljakovin (npr. stročnic) je, da vsebujejo veliko vlaknin, ki so ključne za zdravo prebavo in varujejo pred rakom na debelem črevesju. Pri uživanju sirotkinih beljakovin številni športniki poročajo o napihnjenosti in slabi prebavi. Sunwarrior rastlinske beljakovine so znane po tem, da ne povzročajo težav z vetrovi, napihnjenostjo, težkim občutkom v želodcu in drugimi prebavnimi težavami. To ni dobrodošlo le v vsakdanjem življenju, omogoča tudi redne in bolj intenzivne treninge ter boljše rezultate.

Ne delujejo alergeno. Beljakovine rjavega riža, graha, konoplje in drugih rastlinskih virov so popolnoma nealergene in jih lahko zato brez pomislekov uživajo čisto vsi, vključno z majhnimi otroci. Edina izjema med rastlinskimi beljakovinskimi izolati so sojine beljakovine, ker je soja eden izmed najpogostejših alergenov – iz tega razloga Sunwarrior v svoje izdelke ne dodaja sojinih beljakovin, temveč samo beljakovine iz riža, graha, kvinoje, amaranta, konopljinih semen in goji jagod.

Ne sprožajo avtoimunskih bolezni. Čedalje več se govori o vlogi živalskih beljakovin v kroničnih avtoimunskih boleznih. Določene živalske beljakovine naš organizem prepozna kot tujke ali antigene, zaradi česar se sproži imunski odziv in se tvorijo protitelesa. Ta včasih napadajo tudi druge podobne beljakovine, ki pa so del naših lastnih tkiv  – to je definicija avtoimunske bolezni. Dokazano je bilo, da rastlinske beljakovine ne povzročajo takšnih agresivnih avtoimunskih odzivov, preprosto zato, ker niso dovolj podobne našim lastnim beljakovinam.

Niso rakotvorne. Živalske beljakovine so povezane z rakavimi obolenji. Vsebujejo namreč rastne faktorje, ki pospešujejo delitev celic – tako zdravih kot rakavih. To se včasih navaja kot prednost (pri pridobivanju ekstremne mišične mase), a lahko hkrati povzroča raka, če spodbuja rast okvarjenih celic.

Ne uničujejo okolja. Pridobivanje živalskih beljakovin je izjemno potratno, saj se za vzrejo živali porabi bistveno več vode in rastlinske krme, kot če samo gojimo rastline. Hkrati se v živinoreji uporablja ogromno antibiotikov, ki pristanejo tako v okolju kot v končnih živilih ali beljakovinskih izolatih.

Avtor: Eva Žontar, univ. dipl. biologinja in svetovalka za rastlinsko prehrano

Slike: omidoo.com, fitnessblender.com