Naročite se na naše novice in prejmite kupon za
-7% popust na celoten nakup.
-7% popust na celoten nakup.
Kar naprej poslušamo priporočila: uravnotežena prehrana je ključna! Pediatri priporočajo, naj otroci jedo uravnoteženo; prekomerno težkim zdravniki priporočajo gibanje in uravnoteženo prehrano; uradne smernice prav tako ves čas govorijo o uravnoteženi prehrani. Izraza smo že tako zelo navajeni, da se le redko vprašamo, kaj to sploh je – uravnotežena prehrana?
Večina si pod uravnoteženo prehrano predstavlja jedilnik, ki je sestavljen iz »vsega po malem«. Malo kruha, malo mesa, malo krompirja, nekaj zelenjave… Tako so zdravo prehrano dojemale naše babice in njihovo mnenje velikokrat idealiziramo, ker so imeli naši predniki veliko manj težav z debelostjo, rakavimi obolenji in drugimi boleznimi sodobnega časa. Takšna primerjava seveda ni smiselna, ker ni upoštevan celoten kontekst – naše babice so živele v času, ko je bilo bolj prisotno pomanjkanje, ljudje so se zaradi fizičnega dela več gibali, jedli so manj in si zaradi nedostopnosti številna živila privoščili zelo redko.
Na žalost je večina tako imenovanih »uravnoteženih« jedilnikov vse prej kot zdravih. Odličen primer so jedilniki v vrtcih, šolah in bolnišnicah. Organizatorji ali vodje šolske prehrane, ki jih sestavljajo, se ravnajo ravno po pravilu uravnotežene prehrane. Tako otroci za zajtrk dobijo bel kruh z margarino, za kosilo meso s krompirjem in za malico krof. Je to uravnoteženo?
Težava uravnotežene prehrane kot jo dojema večina je, da gre zgolj za uravnotežen vnos makrohranil. Vsak dan moramo zaužiti določeno količino ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob in takšni jedilniki se trudijo pokriti te dnevne potrebe. S tem ni nič narobe, ker naše telo zares potrebuje uravnotežen vnos vseh makrohranil – ni pa vseeno, iz kakšnih virov jih zaužijemo.
Na primer: bel kruh s sirom in šunko morda res vsebuje ogljikove hidrate, beljakovine in maščobe, a so prvi v obliki rafiniranega škroba brez veliko vlaknin, maščobe v obliki škodljivih trans maščob, beljakovine pa pridejo v obliki živalskih beljakovin, ki so neločljivo povezane s holesterolom in nasičenimi maščobami. Po drugi strani bi lahko za zajtrk pojedli na rastlinskem mleku kuhano proseno kašo s sadjem, orehi in žlico Sunwarrior beljakovin ter prav tako pokrili potrebe po vseh makrohranilih, le da na lažje prebavljiv in bolj zdrav način. Kar je morda še pomembneje: prvi zajtrk ne vsebuje poleg makrohranil praktično nobenih vitaminov, mineralov in drugih mikrohranil, ki so prav tako pomembna za dobro počutje in zdravje. Drugi zajtrk je tudi poln fitohranil, ki jih vsebujejo samo polnovredna živila rastlinskega izvora.
Uravnotežena prehrana zato nikoli ne sme biti bolj pomembna od zdrave prehrane. In zdrava prehrana pomeni polnovredna – to pomeni čimmanj predelana in čimbližje svoji naravni obliki – živila, večinoma ali povsem rastlinskega izvora. Kadar uživamo takšno hrano, se samodejno približamo tudi uravnoteženosti. Polnovredna hrana namreč vsebujejo vsa makrohrahranila (poleg vlaknin, mineralov, vitaminov in drugih fitohranil) in če jemo raznolika rastlinska živila, vnesemo v telo vsa potrebna hranila in energijo v najboljši možni obliki.
Če smo zdravi, nimamo težav z absorpcijo in jemo pravilno, potem prehranska dopolnila niso potrebna. Izjema sta vitamin D v tistih primerih ali delih leta, ko nismo dovolj na soncu, in vitamin B12, ki ga proizvajajo samo talne bakterije in ga hrana zaradi načina pridelave vsebuje v premajhnih količinah.
Več v nadaljevanju članka v 2. delu, ki bo objavljen kmalu.
Viri slik: azureedge.net, quicksearch.in
Avtor: Eva Žontar, univ. dipl. biologinja in svetovalka za rastlinsko prehrano