Mleko, ki se proizvaja v dojkah v prvih dneh po porodu, imenujemo kolostrum ali mlezivo. Iz dojk se izloča nekje tri do štiri dni. Po tem obdobju se začne izločati t.i. prehodno mleko in nato zrelo mleko, ki se od mleziva zelo razlikujeta. Posebnost mleziva ni samo drugačna hranilna sestava, temveč tudi značilna zlato rumena barva. Ali veste, zakaj je temu tako?

Ali ste vedeli, da je materino mleko prve dni po porodu rumene barve?

Humano mleko je prav posebna tekočina, za katero je značilno nenehno spreminjanje in prilagajanje. Materino mleko je edinstveno za vsakega novorojenčka posebej in se v polnosti prilagaja njegovim potrebam. V prvih treh do štirih dneh življenja je to gosta in zelo koncentrirana tekočina, ki jo imenujemo mlezivo. V naslednji fazi, ki traja nekje od četrtega do štirinajstega dneva po porodu, se začne mleko že nekoliko spreminjati in ga imenujemo prehodno mleko. Po tem pride še zadnja faza, ko mleko imenujemo zrelo mleko. Zrelo mleko je bele barve, njegova sestava pa se do konca dojenja ne spreminja več bistveno.

Dojenje prve dni po porodu

Mlezivo je zelo koncentrirana tekočina, zato jo novorojenček potrebuje le v majhnih količinah. Dojenček ima ob rojstvu tudi zelo majhen želodček, velik približno kot češnja, in lahko spije zgolj za približno eno čajno žličko materinega mleka ob vsakem hranjenju (podoju). 

Dojenček se v prvih dneh življenja doji precej pogosto, morda tudi na vsako uro. Ko se začne v dojkah tvoriti več prehodnega mleka in kasneje zrelega mleka, so podoji daljši in manj pogosti. Bolj pogosto, kot je dojenje, vse bolj dojenčkovo sesanje stimulira dojko, da proizvede vse več in več mleka. Količina mleka se namreč ustvarja po načelu povpraševanje-ponudba. Kolikor bo dojenček spil, toliko mleka bo nazaj nastalo.  

Kaj je torej v prvem mleku, da je tako posebne konsistence in barve?

Mlezivo se od zrelega mleka razlikuje v količini, videzu in sestavi. Vsebuje veliko imunskih celic, kot so sekretorni IgA, laktoferin, levkociti in rastni faktorji. Mlezivo vsebuje tudi relativno majhno koncentracijo laktoze v primerjavi z zrelim mlekom, kar kaže na to, da sta primarni funkciji mleziva imunska in rastna in ne prehranska. 

Poleg vsega naštetega pa vsebuje mlezivo tudi karotenoide in prav ti mu dajo značilno rumeno barvo. Nekateri karotenoidi (β-karoten, α-karoten) so provitamini A in s tem pomemben vir vitamina A za doječe novorojenčke. Karotenoidi iz materinega mleka povečajo imunsko obrambo novorojenčkov in jih zaščitijo pred kroničnimi boleznimi kasneje v življenju. Mlezivo vsebuje velike količine karotenoidov, še posebej luteina, saj je ta povezan z zdravim razvojem dojenčka že v prvem dnevu življenja. Lutein je povezan z zmanjševanjem oksidativnega stresa ter z zaščito očesne mrežnice pri novorojenčku. Rumena pigmentacija mleka se tekom dojenja postopoma zmanjšuje in sčasoma izzveni.

Kaj pravzaprav so karotenoidi?

Karotenoidi (β-karoten, likopen, lutein, zeaksantin, α-karoten β-kriptoksantin in astaksantin) so rastlinske bioaktivne spojine, ki jih ljudje ne proizvajamo sami, vendar jih lahko v telo vnašamo s hrano. Kot že omenjeno, so nekateri karotenoidi provitamini A, kar pomeni, da imajo v telesu sposobnost pretvoriti se v aktivno obliko vitamina A, torej retinol. Vitamin A ima pomembno vlogo pri presnovi železa, prispeva k ohranjanju zdravih sluznic, prispeva k ohranjanju zdrave kože, ima vlogo pri ohranjevanju vida, ima vlogo pri delovanju imunskega sistema in pri specializaciji celic. Pomanjkanje vitamina A pri odraščajočih dojenčkih in otrocih lahko privede do nočne slepote, ki lahko naprej vodi tudi do popolne izgube vida. Ta pojav je sicer v razvitem svetu zelo zelo redek.  

Zanimivo je, da se koncentracija karotenoidov v mleku zelo razlikuje med posameznimi populacijami in glede na prehranski status mamice, zato je tudi rumena obarvanost mleziva lahko zelo različna od mamice do mamice. Pomembno je torej, da ima mama v telesu zadostne zaloge, ker je od tega odvisna tudi koncentracija karotenoidov v mleku. 

Dobro je, da mamica že v času nosečnosti uživa več sadja in zelenjave, še posebej paradižnikov, ki so vir likopena, ter ostale sadeže, obarvane zeleno, rumeno, oranžno in rdeče. Če to ni mogoče in nosečnica sama vidi, da uživa premalo tovrstnih živil, je dober način, da vseeno vnese v telo vsa potrebna hranila, uživanje prehranskih dopolnil. Viridianov kompleks za nosečnice vsebuje med drugim tudi karotenoide in tako lahko nosečnica z njim zadosti potrebam. Naj še dodam, da je uživanje kakovostnih prehranskih dopolnil varno in celo zaželeno kot dopolnjevanje k prehrani, še posebej pri posameznikih, ki imajo potrebe po hranilih povečane, med katere spadajo tudi nosečnice. 

Napisala: Lucija Bratina, mag. inž. prehrane

Viri:

• https://www.nhs.uk/conditions/baby/breastfeeding-and-bottle-feeding/breastfeeding/the-first-few-days
• https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3586783/ 
• https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6356523/
• https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6024806/ 

Izdelki, ki so uporabljeni v receptu