Prva in najboljša hrana za novorojenega dojenčka je seveda materino mleko. V Sloveniji se v zadnjih letih zelo vzpodbuja dojenje, saj se je prepoznalo, kako pomemben vpliv ima dojenje na otrokov razvoj. Ključnega pomena je dojenje znotraj prve ure po rojstvu, torej v t.i. zlati uri po porodu. Dokazano je, da obstaja povezava med uspešnostjo dojenja v kasnejših mesecih otrokovega življenja, če se dojenček uspe podojiti znotraj prve zlate ure.

Normativ, ki se ga svetuje, je izključno dojenje do dopolnjenega šestega meseca življenja in naprej do enega ali dveh let otrokovega življenja oziroma dokler to želita mama in otrok. Seveda se po šestih mesecih ob dojenju uvaja in dodaja tudi drugo pravo hrano, saj materino mleko ne more zadostiti več vsem potrebam, ki jih ima takrat otrok. Humano mleko, ki ga proizvajajo mlečne žleze, ima zelo kompleksno sestavo. Vsebuje makrohranila (beljakovine, ogljikove hidrate in maščobe), mikrohranila (vitamine in minerale), encime, rastne dejavnike, celice imunskega sistema, proti mikro-virusne snovi, hormone, imunoglobuline, bifidus faktor, arome in še in še.

V materinem mleku je prepoznanih vsaj 200 komponent in niti vse niso še odkrite. Materino mleko je namreč popolnoma unikatno za vsako mamico posebej, saj se prilagaja otrokovim potrebam. Mleko mamice, ki je rodila nedonošenčka, je po sestavi popolnoma drugačno od mleka mamice, ki je rodila v polnosti donošenega otroka. Materino mleko zadošča potrebam po vseh hranilih dojenčka, z izjemo vitamina D in K, ki ju je potrebno dodajati.

Zanimivo je, da so dojeni dojenčki zaščiteni pred boleznimi, saj preko materinega mleka prejmejo ustrezna protitelesa. Mamin imunski sistem dela torej v času dojenja za dva. Zanimiv je način prenosa protiteles.

Kako lahko namreč mamino telo ve, kateri mikrobi »napadajo« dojenčka?

Pomembna protitelesa, ki se preko materinega mleka prenašajo v dojenčka so imunoglobulini A (Ig A). Ig A preidejo preko mleka v dojenčka, se pritrdijo na črevesno sluznico in tam branijo otroka pred okužbami in patogeni. Prenos protiteles iz materinega mleka v dojenčka imenujemo »sklenjen krog imunosti«. Mama s fizičnim dotikom nase prenese bakterije, ki jih ima dojenček oziroma ki so prisotne v okolju. Mamin imunski sistem nato razvije protitelesa proti tem bakterijam, ki se potem preko mleka prenesejo v dojenčka in ga branijo pred okužbo in tako dojenček ne zboli. Pri uporabi mlečnih formul, torej ko se dojenček hrani zgolj z nadomestkom, te zaščite ni.

Če je torej dojenje možno, je treba to vsekakor vzpodbujati in biti doječim mamicam v podporo, da ne obupajo. Dojenje je namreč izziv in lahko zahteva veliko volje in truda. Ko enkrat dojenje steče, je to najlepši občutek. Vsaka mama pa se mora zavedati, da mora zato, da lahko otroku priskrbi vse potrebno, tudi sama paziti na to, kako se prehranjuje. Da je tudi sama imunsko močna, mora poskrbeti za zadosten vnos vitaminov, mineralov, probiotikov in kakovostnih beljakovin. Zato da ima doječa mamica dovolj mleka, mora piti veliko tekočine, vsaj 3 litre na dan in poskrbeti za uživanje kakovostne hrane in, če je potrebno, kakovostnih prehranskih dopolnil.

Zdrava in vesela mama pomeni tudi zdrav, vesel in predvsem zadovoljen dojenček.

Napisala: Lucija Bratina, mag. inž. prehrane

Viri:

• https://www.dojenje.net/images/stories/IMUNSKA_ZASCITA_DOJENEGA_OTROKA.pdf
• http://www.beyondconformity.co.nz/hilarys-desk/breastfeeding-missing-the-bigger-picture 

Izdelki, ki so uporabljeni v receptu