Kaj je zakisanost telesa?

V zadnjem času se ogromno govori o zakisanosti telesa ter o tem, kakšne diete se moramo držati, da bi telo razkisali in bili tako bolj zdravi. Prednost se pri tem daje seveda rastlinski prehrani, saj rastlinska živila v telesu ustvarijo bazično okolje. Kot pri vsaki stvari glede prehrane pa je potrebno biti v današnjem času tudi kar se tiče zakisanosti telesa previden, saj se na trgu prodaja veliko neresnic. Z znanjem, kaj pH telesa sploh pomeni, se lahko bolj odgovorno odločimo, kako bomo svoj pH uravnovesili. 

Čeprav je uravnavanje pH-ja v telesu ključnega pomena za zdravje in življenje, pa hrana ni zdravilo za vse in zdaleč ne edina stvar, ki na pH v telesu vpliva. V tem članku bom poskusila kislinsko-bazično ravnovesje telesa pojasniti na kar se da enostaven način.

Prva in najpomembnejša stvar, ki jo želim izpostaviti je, da imajo posamezni organi in deli telesa svoj različen pH. V želodcu je na primer stalen zelo kisel pH od 1,35 – 3,5. Potem imamo pH kože, ki znaša nekje okrog 4 – 6,5. Prav tako stalen pH ima kri, približno nekje okrog 7,4. Potem imamo pa še pH urina, na katerega se nanaša sploh vse to govorjenje o zakisanosti, saj je edini pH, ki se v telesu v večji meri spreminja in nanj dejansko vplivamo tudi s prehrano. 

Vedeti moramo, da med pH-jem urina in pH-jem krvi obstaja ogromna razlika, ki pa se je nikoli oziroma res redko omenja. Vedno se govori o razkisanju telesa, torej o zviševanju pH-ja, vendar bi, če bi šlo za pH krvi, to pomenilo za nas gotovo smrt. pH krvi je skrbno uravnana vrednost, ki se giblje nekje okrog 7,4. Če smo zdravi in brez kakšnih patoloških stanj, telo pH krvi uravnava samo in nanj ne moremo vplivati s hrano. 

Večina raziskav in eksperimentov določa pH vrednost s testiranjem pH-ja urina. Veliko bolj zahtevni testi so potrebni, da bi izmerili dejanski pH krvi. Z uživanjem hrane, ki v našem telesu deluje bazično, kot je solata ali zelenjavni smoothie, bo naš urin res bolj bazičen, vendar pa s tem ne bomo vplivali na pH krvi. 

Kislost telesa lahko merimo tudi preko dnevnega vnosa beljakovin, fosforja in alkalnih soli, kot so kalcij, kalij in magnezij z uporabo formule PRAL (potential renal acid load) – potencialna kislinska obremenitev ledvic.

Kaj je pH in kako vpliva na naše telo?

Pojem pH pomeni potencial vodika. Je merilo za koncentracijo oksonijevih ionov v raztopini, in s tem posledično za njeno kislost ali alkalnost. Meri kislost ali bazičnost telesa na lestvici od 1-14. Raztopine s pH 1-7 so kisle, pH 7 pomeni nevtralno, pH 7-14 pa bazično. Idealen pH krvi je med 7,35 in 7,45; vrednost je torej rahlo bazična. 

pH telesa v največji meri uravnavajo pljuča in ledvice. Pljuča na pH krvi vplivajo z dihanjem ter izmenjavanjem kisika in ogljikovega dioksida. Ledvice so organ, ki so sposobne iz telesa odstranjevati kislino. Na kislinsko-bazično ravnovesje vplivajo tudi epitelne celice želodčne sluznice, ki imajo sposobnost, da v želodec izločajo tako kislino kot bazične snovi. Z izločanjem bazičnih snovi nevtralizirajo odvečne kisline ter pripravijo želodčno vsebino za pot v naslednje organe prebavnega sistema, kjer sluznice ne bi zdržale tako kislega okolja, kot je v želodcu. 

Živila živalskega izvora pustijo v telesu kislinski ostanek, vendar zaradi tega niso škodljiva za ledvice in ne vplivajo na pH krvi. Ledvice so dobro usposobljene za prebavo kislinskih ostankov iz živil. Ne glede na to, ali beljakovinska živila pustijo bazičen ostanek, npr. konoplja, brokoli in kvinoja ali kisel ostanek, npr. meso, jajca ali celo ajda, jih bodo ledvice predelale na enak način. Kar se delovanja ledvic tiče torej živila živalskega izvora niso problematična. Je pa problematičen prevelik vnos teh živil, saj se naš za prebavo živalskih beljakovin precej bolj obremenjuje, zato ima prednost zagotovo rastlinska prehrana. 

Neprebavljena hrana katerega koli pH-ja bo ustvarila kislo okolje v telesu, saj bodo morale ledvice delati bolj močno in filtrirati neprebavljene ostanke hrane. Neprebavljena hrana lahko vodi v patogenski in bakterijski razrast, kar je točno to, kar ustvarja kisle pogoje. Pri tem so nam v veliko pomoč probiotiki vrste Saccharomyces boullardi, ki pomagajo uničiti patogene bakterije.

Čeprav je izbira živil zelo pomembna, je vpliv prebave te hrane na naš pH še bolj pomemben. Za zdravo telo potrebujemo beljakovine in ne glede na to, ali izberemo beljakovine živalskega ali rastlinskega izvora, je naš cilj le-te dobro prebaviti in absorbirati. 

Za boljšo prebavo poskusimo jesti več fermentirane hrane, kot je kislo zelje, še posebej ob obroku z beljakovinskim živilom. Po obroku zaužijmo grenčico, bromelain, ananasov ali ingverjev sok, saj bo to pomagalo stimulirati izločanje želodčne kisline, kar bo izboljšalo prebavo beljakovin.

Beljakovine rastlinskega izvora lahko uživamo tudi v obliki proteinskih napitkov iz fermentiranih žit in stročnic kot so kvinoja, amarant, kaljeni riž in, konoplja in grah. 

Za dobro prebavo lahko poskrbimo tudi tako, da pojemo obrok šele, ko smo zares lačni, da uživamo porcije beljakovin skupaj z veliko porcijo zelenjave ali pa da uživamo prebavne encime. Prebavni encimi pomagajo pri absorpciji ključnih hranil, kot so aminokisline in vitamini, saj omogočijo transport teh hranil v črevesne celice, kjer vstopijo v krvni obtok. 

Kaj se zgodi, ko je telo bazično?

Telo ima naravno pH ravnovesje, ki je rahlo bazično. Ko je pH telesa v ravnovesju ter imamo v ravnovesju tudi hormone, deluje vse v najlepšem redu. Energija, razpoloženje, volja, prebava, vse medsebojno dobro deluje. Telo uspešno odstranjuje strupe iz telesa ter ohranja lastno ravnovesje. Ko izkusimo rahlo bazičen pH, se to odraža v :

• Jasnih mislih
• Visoki ravni energije
• Dobro delujočem imunskem sistemu
• Nižjem tveganju za pojav vnetij

Ko pH telesa ni v ravnovesju in pride do kronične zakisanosti, telo ni več v optimalnem stanju in ne počutimo se  najbolje. Do tega pride, ko telo ni sposobno več odstranjevati kislinskih ostankov v medceličnini zaradi oslabljenih nevtralizacijskih sposobnosti.

Če smo preveč časa v kislem stanju, to lahko privede do težav kot so zaprtje, napihnjenost in utrujenost. S pretirano zakisanostjo so povezane tudi nekatere bolezni sodobnega časa, kot so putika, revma, osteoporoza, bolezni srca in ožilja… Na srečo obstaja več načinov, s katerimi spravimo telo nazaj na prave tire in normaliziramo pH raven. Začnemo lahko že danes in začutili bomo spremembe na bolje.