Kaj so prebavni encimi in zakaj so pomembni?

Najboljši sopotniki zdrave in urejene prebave.

Encimi so vrste aminokislin oz. beljakovin, ki delujejo kot katalizatorji (snovi, ki pospešujejo kemijske reakcije) in sodelujejo v skoraj vseh fizioloških procesih v telesu. Encime prepoznamo po svojih značilnih imenih, katerim je skupna končnica -aza oz. -aze. Znano je tudi, da encimi katalizirajo več kot 5000 biokemijskih vrst reakcij v telesu. 

NARAVNO PRISOTNI ENCIMI

Poleg našega organizma pa encime najdemo tudi v nekaterih živilih, kot so ananas, papaja, mango, banana, avokado, kivi … Ananas vsebuje encim bromelain, ki ga uvršamo med peptidaze. In vitro in in vivo (izven živega oz. na živem organizmu) študije kažejo, da bromelain izkazuje različna delovanja na telo:  fibrinolitično in antitrombotično (raztapljanje krvnih strdkov in preprečevanje njihovega nastajanja), antiedematozno (učinkuje proti edemom – zastajanju tekočin) ter protivnetno. 

Prav tako kot ananas tudi papaja vsebuje encim, ki razgrajuje beljakovine: imenujemo ga papain. Ta ugodno učinkuje na simptome sindroma razdražljivega črevesja (IBS), olajšanje pa občutijo tudi ljudje, ki se soočajo z zgago in zaprtjem. 

Na drugi strani mango vsebuje skupino encimov amilaz, ki razgrajujejo ogljikove hidrate v enostavne sladkorje. Ti encimi postanejo bolj aktivni, ko sadež ni več v stiku z drevesom. Med samim nadaljnjim dozorevanjem postaja mango z delovanjem amilaz še bolj sladko, saj se škrob razgradi do maltoze, ki še dodatno prispeva k sladkobi. 

Na podoben način tudi banane postajajo z dozorevanjem vse bolj in bolj sladke, saj poleg amilaz vsebujejo tudi glukozidaze – še eno vrsto encimov, ki pretvarja komplekse ogljikove hidrate v bolj enostavne sladkorje. Avokado pa velja za enega izmed redkih sadežev, ki je bogat z maščobami in vsebuje minimalne količine sladkorjev. Encime, ki jih vsebuje, so lipaze, ki so odgovorne za razgradnjo maščob.

Čeprav se encimi nahajajo v marsikaterem živilu, pa že segrevanje teh nad 42 stopinj Celzija denaturira in deaktivira nekatere encime, vsi pa dosežejo denaturacijo pri 50 °C. Prav tako tudi večina tehnik predelave živil uničuje naravno prisotne encime. Če pa povrh vsega še uživamo procesirana živila, pa je prisotnih encimov v živilih še toliko manj.

Kot smo že omenili, so encimi vključeni v mnogih reakcijah v organizmu, ključno vlogo pa imajo tudi pri procesu prebave: prebavni encimi so skupina encimov, katerih naloga je razgradnja večjih molekul hrane v manjše osnovne enote, ki jih telo lahko potem absorbira. Prebavni encimi so del prebavnega trakta: nahajajo se v ustni votlini, želodcu in tankem črevesju, izloča pa jih tudi trebušna slinavka. Delimo jih glede na njihove ciljne substrate:

  • Amilaze (amilaze, maltaze, saharaze, laktaze): razgradnja ogljikovih hidratov (sadje, zelenjave, žita, stročnice, škrobnata živila …) – škroba, sladkorjev vse do monosaharidov (glukoze, fruktoze, galaktoze). Prebava ogljikovih hidratov se prične že v ustih (amilaze), nadaljuje pa se še v tankem črevesju, kjer so poleg amilaz prisotni še ostali že našteti encimi.
  • Proteaze oz. peptidaze (pepsin, tripsin, karboksipeptidaza, aminopeptidaza): razgradnja beljakovin (leča, fižol, soja, arašidi …) do manjših peptidov in aminokislin. Pepsin začne delovati v želodcu, v tankem črevesju pa na nadaljnjo razgradnjo beljakovin deluje tripsin (tega izloča trebušna slinavka), ter karboksipeptidaza in aminopeptidaza, ki se nahajata v celični membrani mikrovilov (izrastki na površju tankega črevesja, ki so med drugi vključeni v absorpcijo).

  • Lipaze: razgradnja maščob (trigliceridov) (avokado, oreščki, olja …) do monogliceridov in glicerola ter maščobnih kislin. Razgradnja se prične že v ustih z jezičnimi lipazami, nadaljuje v želodcu z želodčnimi lipazami in konča v tankem črevesju, kjer lipaze (ki jih izloča trebušna slinavka) dokončno razgradijo trigliceride.

  • Nukleaze: razgradnja nukleinskih kislin do nukleotidov. Ti encimi so prisotni v vseh celicah in pospešujejo razgradnjo fosfoestrskih vezi, ki tvorijo verige nukleinskih kislin, kot sta DNA in RNA. Naloga nukleaz je kataliza razgradnje poškodovanih ali postaranih nukleinskih kislin.

DOPOLNJEVANJE Z ENCIMI?

Z naraščajočo starostjo se prične proizvodnja encimov v telesu zmanjševati – predvsem izločanje pepsina in encimov trebušne slinavke.  Ko človek doseže sedemdeseta, lahko proizvede le še tretjino encimov, ki jih potrebuje. To pa skupaj z zmanjšano proizvodnjo in kislostjo klorovodikove kisline v želodcu naredi prebavo v zrelih letih še bolj zahtevno. 

Pogosti znaki pomanjkanja prebavnih encimov se kažejo kot slaba prebava, slaba absorpcija hranil, zgaga, napenjanje, krči, vetrovi in zaprtje. Ljudje, ki uživajo z encimi revno prehrano, so veliko bolj nagnjeni k povečanju telesne mase in debelosti. Uživanje encimov v obliki prehranskih dopolnil je lahko koristno v primerih, kot so laktozna intoleranca, insuficienca trebušne slinavke in sindrom razdražljivega črevesja, ki ga spremljajo vsi zgoraj omenjeni simptomi.

Na kaj lahko vpliva in kako se lahko kaže pomanjkanje posameznih encimov?

  • Pomanjkanje lipaz: pomanjkanje ustreznih maščob in z njimi povezanih vitaminov (A, D, E in K), ki so v maščobah topni, ter prisotnost driske in/ali zamaščenega blata.
  • Pomanjkanje proteaz: pojavnost alergij in tvorba toksičnih snovi zaradi neustrezne razgradnje beljakovin in posledično vstopa večjih ter nerazgrajenih molekul v krvni obtok. Poveča se tudi tveganje za črevesne okužbe.
  • Pomanjkanje amilaz: neučinkovita razgradnja ogljikovih hidratov se lahko kaže kot driska.

Če se soočate s prebavnimi težavami, ki bi lahko bile povezane z neučinkovito presnovo hrane, vam lahko uživanje prehranskih dopolnil v obliki encimov pomaga pri: 

  • boljši absorpciji hranil, 
  • zmanjšanju pojavnosti simptomov, kot so napenjanje, zaprtje, vetrovi,
  • bolj optimalni razgradnji makrohranil ter posledično lažji prenovi živil. 

IZBIRA PREHRANSKEGA DOPOLNILA

Pri nakupu encimov v obliki prehranskih dopolnil moramo biti pozorni na njihovo formulacijo. Ker so encimi po svoji zgradbi beljakovine, lahko te ob neustrezni formulaciji razgradi že želodčna kislina s svojim nizkim pH in vsebnostjo encimov proteaz. Encimi, ki jih po navadi najdemo pod imenom pankreatični encimi (večinoma pridobljeni iz živali), v kislih razmerah (torej v želodcu) niso najbolj stabilni. To stabilnost lahko dosežejo tako, da kapsule obdajo z enterično prevleko in jo na ta način zaščitijo pred želodčno kislino. Vendar pa ta rešitev ni najbolj optimalna, saj si želimo, da bi encimi delovali tako v želodcu kot tudi v nevtralnem okolju tankega črevesa. Obstajata pa še dve izjemi encimov, ki sta stabilni in delujeta na širšem pH spektru: to so encimi, ki so pridobljeni iz gliv in rastlin. Večina teh encimov lahko deluje v območju pH od 2 do 9, brez izgube svoje aktivnosti.

Učinkovito delovanje encimov, pridobljenih iz rastlin, so dokazali tudi v študiji iz leta 2016. Stabilnost encimov rastlinskega izvora, ki so bili formulirani v obliki kapsul, so ugotavljali z določanjem trajanja encimske aktivnosti (kako učinkovita je razgradnja makrohranil) proteaz, α-amilaz in laktaz po izpostavljenosti kislem pH (kakršnega najdemo tudi v želodcu) in povišani temperaturi. Večina encimske aktivnosti je po daljši (2 urah) izpostavljenosti kislim razmeram (pH 2,0) in povišani temperaturi (50 °C) ostala nespremenjena ali malenkostno znižana, kar kaže na to, da bi encimi uspešno prehajali želodec, ne da bi pri tem izgubili celotno encimsko aktivnost in tako učinkovali na prebavo hranil tudi v tankem črevesju.

PREBAVNI ENCIMI ENZORB

Eno od prehranskih dopolnil z vsebnostjo encimov je tudi izdelek Sunwarrior Enzorb. Izdelek je bil oblikovan pod vodstvom Viktorasa Kulvinskasa, pionirja presne prehrane, vrhunskega raziskovalca dolgoživosti, avtorja in zagovornika encimov. Skupaj so ustvarili močno mešanico encimov, podprto z znanostjo in desetletnimi izkušnjami. Encimi so ustrezno kapsulirani in tako ohranjajo svojo biološko aktivnost, poleg tega pa je kombinacija encimov v tem izdelku klinično preizkušena. Pozitivna lastnost izdelka je še ta, da kapsula ne vsebuje nepotrebnih polnil in dodatkov

Prehransko dopolnilo Enzorb vsebuje spekter 25 encimov in mineralov v sledovih z namenom izboljšanja prebave, absorpcije in asimilacije hranil. Številčnost različnih encimov v tej formuli ima veliko prednost pred primerljivimi izdelki, saj npr. samo ena oblika encimov, ki razgrajuje ogljikove hidrate, ne more razgraditi vseh številnih oblik, v katerih se ti nahajajo: od preprostih sladkorjev do kompleksnih, škrobnatih in polnozrnatih živil. 

Izdelek zato namreč vsebuje 13 različnih encimov, ki delujejo na razgradnjo ogljikovih hidratov. Med drugim vsebuje encim laktazo, ki pomaga pri razgradnji mlečnega sladkorja. V pomoč je še posebno tistim, ki se soočajo z laktozno intoleranco. Pomemben encim je tudi fitaza, ki pospešuje razgradnjo fitinske kisline. Ta kislina je prisotna predvsem v žitih in stročnicah. Značilnost fitinske kisline je vezava mineralov (cinka, kalcija, železa …) v netopne komplekse, kar privede do tega, da v tankem črevesju  ni več možen privzem teh mineralov. (V primeru, da žita oziroma stročnice niso predhodno fermentirane, kaljene ali se niso namakale – ti postopki namreč pospešeno razgrajujejo fitinsko kislino).

V naboru encimov je tudi mešanica različnih proteaz, ki najbolj optimalno delujejo v različnih pH območjih: od takih, ki so najbolje učinkoviti v želodcu, in do takih, ki bolje delujejo pri nevtralnem pH. Izdelek vsebuje tudi encima, ki ju najdemo v ananasu in papaji: bromelain in papain

Poleg peptidaz in amilaz prehransko dopolnilo vsebuje še lipaze in encim katalazo. V celicah med normalnim celičnim metabolizmom nastajajo prosti radikali. Ti lahko zaradi svoje nestabilnosti hitro reagirajo z drugimi molekulami in spojinami v organizmu in nam povzročajo oksidativni stres. Na srečo so celice razvile več antioksidativnih obrambnih mehanizmov za nevtralizacijo in/ali ublažitev škodljivega učinka prostih radikalov in njihovih stranskih produktov. Katalaza je eden ključnih antioksidativnih encimov, ki v veliki meri ublaži oksidativni stres. Predpostavlja se, da je pomanjkanje ali nepravilno delovanje katalaze povezano s patogenezo številnih starostno povezanih degenerativnih bolezni, kot so diabetes, hipertenzija, anemija, Alzheimerjeva bolezen … 

Poleg encimov pa je posebnost tega prehranskega dopolnila unikatna in patentirana mešanica AstraZyme®, ki vsebuje zmes mineralov v sledovih, adaptogenih zelišč in encimov. Vloga mineralov v sledovih v mešanici je ohranjaje delovanja encimov še dolgo potem, ko bi normalno encimi že prenehali s svojo aktivnostjo. Antioksidanti in adaptogena: korenina rastline astragalus in ginseng pa pomirjajo in ščitijo celice pred poškodbami. Ginseng izboljša sposobnost organizma pri prilagajanju na stresne situacije, pomaga pri izčrpanosti in oslabelosti ter krepi telesno odpornost, astragalus pa velja za enega izmed pomembnejših antioksidantov, saj je mnogo močnejši od vitamina E, izvlečka groznih pečk ali borovega lubja. 

Navsezadnje pa moramo še upoštevati, da je to prehransko dopolnilo potrebno uživati v okviru prehrane, ki je hranilno bogata, saj bomo le tako lahko z dodatkom encimov ustrezno podprli našo prebavo – če bomo namreč pogosto posegali po procesirani in hranilno revni prehrani, delovanje encimov ne bo tako učinkovito, kot bi si lahko želeli.

Pripravila: Sara Krošelj, uni. dipl. inž. živilstva in prehrane, študentka mag. programa Prehrana

Viri: 

Deli naprej...
SLEDITE NAM NA
MOŽNOSTI PLAČILA
MNENJA STRANK
E - NOVICE